Oživljene Kraljeve igrače 

Niko Kralj splošni javnosti ni znan kot oblikovalec igrač, se pa tisti, ki smo odraščali v sedemdesetih letih 20. stoletja v Jugoslaviji, zagotovo spomnimo njegovih znamenitih lesenih otroških ležalnikov, na katerih smo po kosilu spali v vrtcu in so bili oblikovani v enakem stilu kot znameniti naslanjač Rex. Torej z narebrenim ležiščem, ki spominja na kozolec, in možnostjo dvignjenega vzglavja. Kralj je namreč pri svojem delu vneto proučeval kozolce, ki so se mu kot oblikovna in arhitekturna posebnost v slovenski krajini še posebej usidrali v srce ter tako postali ključen element tudi v njegovi oblikovalski zavesti. 

Večina Slovencev Nika Kralja kajpak pozna kot oblikovalca legendarnega stola Rex, bržčas najbolj prepoznavnega slovenskega lesenega izdelka iz šestdesetih let 20. stoletja in na sploh. Z rexom se je slovensko oblikovanje uveljavilo tudi v tujini. A kot po novem ugotavljamo, Niko Kralj ni bil zgolj oblikovalec stolov, temveč je oblikoval tudi lesene igrače, ki pa v »njegovem« času niso prišle na trg. Gre za sistem konstrukcijskih lesenih igrač, ki jih v zbirki oblikovanja hrani MAO. 

Kustosinja Natalija Lapajne je ob stoletnici oblikovalčevega rojstva, ko je pripravljala študijsko razstavo, prepoznala potencial teh igrač. K sodelovanju je v želji, da bi igrača končno zaživela, povabila Meto Kamšek, koordinatorico zadruge Festival lesa iz Kočevja, ki je idejo, da igračo poskusijo izdelati in lansirati na tržišče, z veseljem sprejela. Če bo vse po sreči, bodo Kraljeve lesene igrače tako kmalu vendarle ugledale luč sveta in na trg otroških igrač, pretežno izdelanih iz plastičnih materialov, prinesle nekaj tako potrebnega svežega vetra.
 

Poklic mizarja pred leti na repu lestvice privlačnosti

Zadrugo Festival lesa, ki igra pomembno vlogo v tej zgodbi, je pred devetimi leti ustanovila Meta Kamšek. Še kot ravnateljica Gimnazije in srednje šole Kočevje je razmišljala, kako bi lahko bolje promovirali lesarski program v okviru poklicne šole, še posebej potem, ko so po požaru in obnovi šole v letu 2014 dobili novo lesarsko delavnico. »Po eni strani v Kočevju živimo sredi najobsežnejših gozdov v Sloveniji, po drugi pa ne znamo pritegniti mladih ljudi k pridobivanju znanja za obdelavo lesa.

Desetletja je bil poklic mizarja na repu lestvice privlačnosti. V času po osamosvojitvi se je izjemno skrčila vsa lesnopredelovalna industrija, ki je bila nekoč paradni konj gospodarstva nekdanje skupne države. Po tridesetih letih samostojnosti, ko smo se dodobra spoznali z globalizacijo in podnebnimi spremembami ter se zavezali trajnostnemu razvoju, smo prišli do spoznanja, da se lahko skupaj z lesom povežemo v novo stvarnost, ki nam bo narekovala bolj vzdržno življenje z lastnimi viri,« izpostavi.
»Presodila sem, da je prej kot šolski program treba promovirati sam les kot trajnostni material in njegov izvor – gozd, ob tem pa opozoriti, kako lahko moderna tehnologija in design pripomoreta k bolj učinkoviti rabi lesa. Tako smo oblikovali vsakoletni dogodek Festival lesa, ki sloni na treh poudarkih: promovirati nove oblike, novo znanje in nove rabe lesa. Letos oktobra načrtujemo že 9. festival.«

Meta Kamšek verjame, da je v okolju, kot je Kočevje, sredi gozdov, mogoče povezati znanje in veščine o gozdu, o lesu, o oblikovanju in obdelavi v novo zgodbo, ki lahko marsikateremu lokalnemu prebivalcu omogoči boljše življenje. »Z Natalijo Lapajne in MAO smo začeli sodelovati, ko sem bila še ravnateljica GSŠK in smo kot lesarska šola izdelali del konstrukcije na razstavi bienala oblikovanja (BIO 25) za projekt Occupy the woods (Zavzemimo gozdove) pod mentorstvom priznane francoske oblikovalke Matallie Crasset, kjer je sodelovalo tudi več institucij iz Kočevja. Ostali smo v stiku in tako je prišlo tudi do tega projekta, ki poteka v okviru Centra za kreativnost, ki ga vodi MAO,« pojasni Meta Kamšek.

»Razvili smo nov prototip veznih elementov, igračo interno testirali, sestavili sete in pripravili embalažo ter spremna besedila. Pri samem razvoju prototipa za serijsko proizvodnjo je bilo treba kar nekaj časa, da je naš partner razvil postopek izdelave, ki zagotavlja visoko kvaliteto. Od tod dalje pa se pravi izzivi šele začnejo. Kako oblikovati komplete in zagotoviti primerno ceno? Po opravljeni raziskavi trga smo ugotovili, da so lesene igrače povsod po svetu dražje od plastičnih, toda hkrati zasedajo stabilno mesto na trgu, ki se širi.«
 

Skriti dragulj v Kraljevi zapuščini

Čeprav je Niko Kralj oblikoval več stolov, je stol Rex veljal za njegov najbolj prepoznaven izdelek. »V nekdanji Jugoslaviji in širše je danes del kolektivne zavesti. Predstavil ga je leta 1953 kot fotelj Rex in mu kasneje dodal možnost sklopljivosti. »Bil je likovno zanimiv in tehnološko dovršen izdelek. Les ga je navduševal in zaradi cenovne dostopnosti so bili dostopni tudi leseni izdelki. Želel je, da bi dobro oblikovanje doseglo veliko ljudi,« poudari Natalija Lapajne. Danes je seveda povsem drugače, saj Kraljev stol, ki ga po originalnih načrtih izdeluje podjetje Impakta Les, velja za ikono slovenskega oblikovanja, in čeprav ne sodi med najdražje lesene stole, pa gotovo njegova cena ne ustreza več normativom množično prodajanega kosa sedežnega pohištva iz obdobja Jugoslavije. In kam so v tej tako uspešni oblikovalski zgodbi poniknile Kraljeve lesene igrače?

Niko Kralj je v letih 1996–2011 muzeju MAO zaupal v hranjenje svoj bogati ustvarjalni arhiv z vsemi dokumenti in zbirko izdelkov. Na tej podlagi so leta 2012 v MAO pripravili veliko retrospektivno razstavo njegovih izdelkov, na kateri je bila predstavljena tudi igrača, vendar zgolj kot prototip z matrico. »Nihče ni zares vedel, kaj se je s Kraljevimi igračami dogajalo, saj o njih ni bilo nobenih ključnih podatkov. Šele potem, ko sem se odločila, da pripravim manjšo razstavo igrač različnih avtorjev iz zbirke oblikovanja, sem začela bolj natančno proučevati dokumentacijo in arhivsko gradivo. Stoletnica rojstva pa je bila priložnost, da izpostavim prav sistem lesenih igrač iz Kraljeve zapuščine,« razloži Natalija Lapajne. 

Junija 2019 so v muzej prejeli nekaj dodatnega gradiva Nika Kralja, različno dobro ohranjenih registratorjev, škatel in zvitkov. »Ob pripravi razstave Niko Kralj – Od matrice do igrače sem pri pregledovanju gradiva v mapi registra s patenti naletela na priglasitev patenta za sistem Constructe. Leta 1976 je Kralj na Zvezni zavod za patente v Beogradu vložil patentni zahtevek za sistem lesenih igrač, namenjenih otrokom kot igrača ali v povečanem merilu kot igrala za otroška igrišča. V vlogi je zapisal, da gre za sistem lesenih igrač, ki ustreza vsem kriterijem dobre igrače, saj rešuje tudi problem varnosti; sestavni deli in igrača sama kot celota nimajo nikakršnih ostrih robov oziroma vogalov, ter dodal, da nihče od izumiteljev znanih sestavljank, kot so Lego, Merclin, Matador itd., ni upošteval tega vidika.« 
 

Univerzalna konstrukcijska igrača

Mere sistemskega modula lesenih paličij Constructe so preračunane na podlagi razmerij števil Fibonaccijevega zaporedja in v odvisnosti od polmera profila, ko gre za dolžinska razmerja štirih palic in zatičev. Vsi štirje profili bukovih palic so opremljeni z izvrtanimi luknjicami, ki so križno postavljene, vsi konci pa so polkrožno zaključeni, kar omogoča enostavno vdevanje tanjših profilov v debelejše. Prednost sistema Constructa je, da je igrača široko uporabna, saj omogoča sestavljanje skoraj neskončnega števila različnih struktur, konstrukcij in likov ter je univerzalna tehnična konstrukcijska igrača za otroke vseh starosti. 

Poleg sistema igrač je Kralj na patentni urad vložil še zahtevek za pohištveni regal, ki ga je prav tako poimenoval Regal Constructa kot »množični montažni izdelek socialne opreme človekovega bivališča«. Sistem je bil leta 1979 nagrajen na desetem ljubljanskem salonu pohištva z najvišjim priznanjem ljubljanski zmaj in je bil v proizvodnji od leta 1979 v podjetju Hoja Ljubljana – TOZD Lesna galerija Podpeč. 

»Z novo pridobljenimi dokumenti so prototipi, skice, matrice, seznami dobili nov pomen, tudi glede poimenovanja. V razstavnem katalogu bienala industrijskega oblikovanja Bio 8 je bil namreč pod imenom sistem Konstrukta naveden montažni pohištveni sestav (prej tim Regal Konstrukta, op. p.), medtem ko konstrukcijske igrače v njem ni bilo, kar je odpiralo nova vprašanja.«
Igrače Nika Kralja so bile tako dolgo bolj ali manj neznanka, leta 1993 so tedanji Arhitekturni muzej Ljubljana, Sekretariat BIO in Jakopičeva galerija pripravili razstavo 20 let otroškega pohištva in igrač v Sloveniji, vendar v spremljevalnem razstavnem katalogu ni najti nobene igrače Nika Kralja. 
 

Popolnost je nedosegljiva ...

»Ni jasno, zakaj konstrukcijska igrača nikoli ni šla v proizvodnjo,« izpostavi Lapajnetova. Morda je bil razlog v tem, da Kralj z igračo ni bil povsem zadovoljen, saj je bil perfekcionist. »Z ničimer nisem dokončno zadovoljen, vse svoje izdelke bi lahko še razvijal, popolnost je nedosegljiva in se ji lahko samo približujemo. Vse je gibanje, iskanje, kot v naravi,« je zapisal v enem svojih citatov. 

»Z natančnejšim pregledom dokumentacije BIO 8 se igrača, tako imenovani sistem Constructa, pojavlja z novim imenom, in sicer kot konstrukcijska igrača Mirna, prijavljena v kategoriji Zasnove na 8. bienalni razstavi industrijskega oblikovanja leta 1979. 
Medtem ko je lesena raglja Nika Kralja bila v proizvodnji in je našla pot v marsikatero otroško sobo, je bil sistem lesenih igrač Constucta oz. igrača Mirna nekoliko pozabljena vse do dne, ko je v muzeju postala muzejski predmet. 

V MAO so tako ob zadnji razstavi razmišljali, kako bi bilo mogoče danes muzejski predmet revitalizirati in popularizirati. Poleg prototipa hranijo Kraljeve matrice, sezname paličij, ki bi jih vsebovali različni igralni kompleti, skupaj s skicami možnih pakiranj za prodajo, kar kaže na izjemno premišljenost in vnemo avtorja, da bi igrače ugledale luč sveta. 

Lastnico avtorskih pravic, Kraljevo hčerko Veroniko Kralj Iglič, smo zaprosili za dovoljenje, da izdelamo ničto serijo replik in znotraj pedagoškega procesa v MAO, kjer posebno skrb namenjamo najmlajšim, preverimo uporabnost izdelka. Sprva v manjšem merilu, nato pa širše, saj je izobraževanje na področju oblikovanja znotraj šolskih kurikulov precej podhranjeno,« pojasni Natalija Lapajne. »Stopili smo v stik z Gimnazijo in srednjo šolo Kočevje, ko je bila narejena ničta serija, se je projektu pridružila še zadruga Festival lesa iz Kočevja.«

Festival lesa se zavzema za ozaveščanje Kočevcev in spreminjanje odnosa vseh Slovencev do gozda in lesa kot nečesa, na kar smo lahko ponosni. Les, ki ga je na Kočevskem veliko, saj je pokritost krajine z gozdom tam več kot 80-odstotna, je dolga leta v obliki hlodovine odhajal v tujino, kjer so ga znali ceniti in za razliko od nas tudi dobro prodati. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je lesnopredelovalna industrija v celotni Sloveniji močno nazadovala, začela izgubljati kadre in s tem tudi razvojni potencial, ki si ga je zgradila v obdobju Jugoslavije, v času, ko je ustvarjal Niko Kralj. 
 

Trajnostno oblikovanje kot način varovanja okolja

Danes ima trajnostno razmišljanje, oblikovanje in okoljsko ozaveščenost marsikdo na koncu jezika. A Niko Kralj je že v petdesetih letih 20. stoletja, ko varovanje okolja še ni bilo moderno in družbeno všečno, razmišljal trajnostno. Za modularni sistem pohištva Constructa je namreč razmišljal o izkoristku odpadnih kosov sicer kakovostnega lesa, ki je bil prej uporabljen za izdelavo pohištva. Znotraj pohištvene industrije bi lahko iz odpadkov masivnega lesa izdelali paličja, ki bi jih otroci sestavljali v raznolike podobe po njegovih predlogah (žirafa, pes, letalo, podmornica, avto ...), ob tem pa je hkrati puščal prosto pot otroški domišljiji, ustvarjalnemu razmišljanju in raziskovanju. 

»Od leta 1976 do danes se je zelo spremenil pomen lesa, ki v luči klimatskih sprememb postaja vse bolj cenjen material. Ocenili smo, da je za leseno igračo, ki je v bistvu konstrukcijska igrača z neomejenimi možnostmi uporabe in še z legendarnim imenom oblikovalca Nika Kralja, sedaj pravi trenutek, da poskusimo stopiti na slovenski in evropski trg,« pojasni Meta Kamšek. 
Kraljeve konstrukcijsko načrtovane igrače naj bi spodbujale k razvijanju konstrukcijskega znanja in motoričnih spretnosti za vse generacije, kar v prihodnje predstavlja tudi velik izziv za nove pedagoške in andragoške programe v MAO, pove Natalija Lapajne.

»Mnoga prizadevanja v tujini za oživljanje igrač, ki datirajo desetletja nazaj, so dokaz, da dobra igrača nikoli ne zastara, zato nam je dediščina oblikovalca, kot je Niko Kralj, lahko vzor in navdih za prihodnost. Lepo je videti, da kulturna dediščina lahko živi naprej; v tem primeru ne le kot dobra igrača, temveč tudi kot estetska vrednota, in da so muzeji lahko nekakšna vozlišča za prenos znanja na področju dediščine in ustvarjalnosti. Čeprav se danes vse seli v digitalni svet, mislim, da je taktilni element še vedno zelo pomemben in bi ga morali bolj negovati in vzgajati.«
 

Nasledniki mojstrov tradicije suhe robe

Z današnjega vidika pa bi bila igrača Constructa zelo zanimiva tudi za starejše, ki Kralja poznajo kot kultnega industrijskega oblikovalca, zato si v Festivalu lesa obetajo, da bo igrača tržno zanimiva tudi za poznavalce in ljubitelje izdelkov Nika Kralja. »Ime Nika Kralja gotovo privlači tudi zbiratelje dizajnerskih kosov in v načrtu imamo, da bomo za te kupce ponudili posebno izvedbo kosov igrače,« doda Kamškova.

Kraljeva Constructa kot konstrukcijska igrača ponuja veliko možnosti za igro in je obenem tako rekoč brezčasna. Je zelo trpežna in hkrati dovolj nevtralno zasnovana, da lahko postane igrača za več rodov. Izdelana je iz lesa, do okolja prijaznega naravnega materiala, brez kemičnih premazov ali lakov, kar še podčrta njeno lastnost trajnostnega izdelka. V Festivalu lesa imajo z lesenimi izdelki na sploh smele načrte.

Meta Kamšek: »Sestavljamo širšo zgodbo iz kočevsko ribniške podregije, ki bo povezala več akterjev v novi konzorcij ali podobno pravno obliko. Uporabili bomo lokalni les, bukovino, ki nam ga bo dobavljalo podjetje Kočevski les. Načrtujemo, da bomo zagotovili proizvodnjo doma, med mojstri s tradicijo suhe robe, ki so se to poletje združili v novi rokodelski zadrugi IN SITU iz Sodražice, ter da bodo razvoj, pozicioniranje izdelka na trg in prodajo omogočili oblikovalci in drugi kreativci, ki smo jih začeli vabiti pod okrilje Festivala lesa. Mislim, da sestavljamo zgodbo za nove čase, ki pa mora znati preživeti na trgu.«

Članek je bil objavljen v reviji Gea

Gea spodbuja dejaven življenjski slog in vseživljenjsko radovednost ter navdušuje z aktualnimi raznolikimi temami o dogajanju okrog nas.

Več o reviji Gea >